Delitev skupnega premoženja zakoncev, določitev stikov z otrokom

Delitev skupnega premoženja zakoncev in določitev stikov z otrokom sta sestavni del razveznega oziroma ločitvenega postopka. Odvetnik za ločitve preuči premoženjsko in finančno stanje stanje obeh zakoncev, kar vpliva na delitev skupnega premoženja zakoncev. Vpliva tudi na višino preživnine, ki bo določena v okviru postopka za določitev stikov z otrokom.

Prihodki zakonskih partnerjev niso edini kriterij, ki vpliva na to, kolikšen delež bo dodeljen posameznemu zakonu, ko se izvede delitev skupnega premoženja.  Sodišče bo upoštevalo morebitne višje prihodke enega zakonca le, kolikor ti občutno presegajo prihodke drugega zakonca. Sicer je potrebno upoštevati tudi nedenarne prispevke obeh partnerjev. Slednjih ni mogoče obračunsko primerjati s ceno posameznih opravil, kakršne bi veljale za najeto pomoč. Odvetnik za ločitve mora oceniti odnos vsake od strank do vsega, kar v družinski skupnosti predstavlja podlago tudi za premoženjsko skupnost in za pridobivanje novega premoženja. Tudi tistemu zakoncu, ki sploh ne opravlja pridobitnega dela, pa skrbi za otroke in gospodinjstvo ter s tem omogoči drugemu zakoncu neovirano opravljanje pridobitnega poklica, bo delitev skupnega premoženja zakoncev na ta račun lahko prinesla večji delež. Dohodki so namreč samo eden od elementov, ki se upoštevajo pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju. Odvetnik za ločitve se bo tako moral seznaniti tudi z delitvijo domačih opravil partnerjev in na ta način oceniti, ali delež, do katerega je upravičena stranka morda presega polovico. Ugotoviti bo moral tudi, komu (če ne obema zakoncema) so bila namenjena morebitna darila ter ali je kateri od zakoncev del premoženja podedoval. Pri ugotavljanju v korist katere stranke se bo končala delitev skupnega premoženja zakoncev se pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteje kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih. To velja, vse dokler ena stranka ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu. Odvetnik za ločitve mora zato preveriti, ali je obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da je bilo darilo namenjeno le enemu zakoncu.

Ne glede na to, da zahtevo za določitev stikov z otrokom v prvi vrsti legitimira otrokova korist, je pomen stikov tudi v tem, da tisti od staršev, ki otroka nima pri sebi, lahko uresniči svoje čustvene potrebe, da se s tem, da otroka vidi in z njim komunicira, seznanja z njegovim telesnim in duševnim stanjem ter razvojem. Določitev stikov z otrokom naj torej v čim večji meri gradi odnose, ki obstajajo med starši in otroki, ko ti živijo skupaj. Pomembno vlogo v procesu ugotavljanja, kakšna določitev stikov z otrokom (tako njihov način, kot tudi obseg) bo imel izvedenec, ki bo opravil posvet z obema strankama postopka, kot tudi z otrokom in podal strokovno mnenje sodišču. Odvetnik za ločitve lahko pomaga preveriti pravilnost izvedenčevega mnenja z dodatnimi vprašanji ter po potrebi predlaga postavitev še enega izvedenca.

Tistemu od staršev, ki nima varstva in vzgoje nad otrokom bo sodišče naložilo tudi plačevanje preživnine, katere višina je odvisna od zmožnosti starša in potreb otroka. Tu bo zato zopet prišlo v poštev premoženjsko stanje zakoncev, enako kot za delitev skupnega premoženja zakoncev.